Varstvo gozdov Slovenije

Nova dognanja v zvezi s kostanjevim rakom

Avtor(ji): Dušan Jurc
Leto: 1984

Glede na telefonski pogovor in v zvezi z dopisom z dne 19.11.1984, vam pošiljam kratek povzetek iz tuje literature o novejših dognanjih o kostanjevem raku. Sestavek, ki vam ga pošiljam, je spremenjen in dopolnjen del prispevka, ki sem ga pripravil za gozdarske študijske dneve 1984 (Stabilnost gozda v Sloveniji, Portorož, 5.–7.aprila 1984).

Kostanjev rak je najnevarnejša bolezen pravega kostanja (Castanea sativa) . Povzroča ga zajedavska gliva Endothia parasitica (Murr.)And. Bolezen so ugotovili pri nas leta 1950 v Panovcu pri. Novi Gorici, kamor se je razširila iz Italije. Glede na izkušnje v Severni Ameriki in nekaterih evropskih državah so domnevali, da bo ob neizvajanju strogih karantenskih ukrepov bolezen iztrebila pravi kostanj iz naših gozdov. Tako so slovenski gozdarji vložili ogromno naporov, da bi preprečili njeno širjenje in jo omejili na goriški in sežanski predel. Napori niso uspeli, bolezen se je razširila na koprsko in v Istro, junija l. 1956 pa so jo odkrili v notranjosti Slovenije, v okolici Sevnice in v Ljubljani, v bližini živalskega vrta na Cankarjevem vrhu.

Postopoma se je nato kostanjev rak širil takole: l. 1958 je bil ugotovljen na Golovcu in Šišenskem hribu, l. 1959 v Smrečju pri Vrhniki in Ožboltu nad Zmincem, l. 1960 v Rašici pri Litiji, l. 1961 v Strmici pri Brezovici, na Urhu, Češnjicah pri Dobrunjah in Brezovem pri Žalcu, l. 1963 v Gombišču pri Kresniškem vrhu in Gaberjah, l. 1964 v Mirni peči, Toškem čelu in Štangi. Nato so o bolezni vedno pogosteje poročali iz GG Ljubljana, GG Maribor, GG Brežice in GG Novo mesto.

L.1956 so odkrili žarišča bolezni v SR Hrvatski, v okolici Buze ta, Pazina, Poreča in Opatije, 1.1963 je bilo ugotovljeno žarišče v Samoboru pri Zagrebu.

Leta 1961 so ugotovili kostanjevega raka tudi v BiH. Leta 1962 so bili okuženi vsi kostanjevi gozdovi v tej republiki, razen na Srebrenici. /6/ Danes so s kostanjevim rakom okužena praktično vsa rastišča pravega kostanja v Jugoslaviji. V posameznih predelih prihaja občasno do obsežnejših sušenj, vendar bolezen še ni iztrebila pravega kostanja iz naših gozdov. Zakaj se to ni zgodilo je delno že razjasnjeno in te ugotovitve navajam le v kratkih obrisih v nadaljevanju.

V začetku 60. let so italijanski fitopatologi opazili, da nekatera obolela kostanjeva drevesa ne propadejo, ampak rakavo rano preraste kalus in jo zaceli. V tistih časih si pojava niso znali razlagati. Francoski raziskovalci so deloma razložili pojav šele l. 1969. Ugotovili so, da obstajata dve obliki glive Endothia parasitica. Tisto obliko, ki povzroča normalni potek bolezni in sušenje kostanja, so imenovali virulentni soj glive, drugo, ki pa povzroči le majhno škodo drevesu in drevo okužbo preživi, so imenovali hipovirulentni soj. Vzrok hipovirulence je dejavnik, ki je v citoplazmi in lahko preide iz micelija enega soja v micelij drugega le skozi anastomoze (anastomoza je cevasta povezava med dvema celicama istega ali različnih micelijev) . Hipovirulenca ima torej značilnosti nalezljive bolezni /1/ . Leta 1975 so ugotovili, da hipovirulentni soj vsebuje posebno obliko RNA (ribonukleinska kislina), virulentni pa ne. Hipovirulenca je povezana s prisotnostjo RNA z dvema nitkama (ds RNA). Taka RNA pa je glavna značilnost nekaterih rastlinskih virusov. in domnevajo, da je tudi RNA v podgobju hipovirulentnih sojev kostanjevega raka virusnega izvora. Po tem odkritju so v številnih najbolje opremeljenih laboratorijih v Severni Ameriki in Evropi pričeli raziskovati pojav hipovirulence. Doslej so ugotovili, da obstajata dva različna tipa RNA -eden je v evropskih hipovirulentnih sojih drugi v ameriških /4, 5/. Evropski soji vsebujejo več RNA kot ameriški in so uspešnejši pri spreminjanju virulentnih sojev v hipovirulentne. Vsak od obeh tipov RNA pa sestoji iz delcev različnih molekulskih tež, ki so izjemno visoke v primerjavi s težami drugih virusov gliv. Virusna RNA se prenaša s kontaktom dveh micelijev, pa tudi z nespolnimi trosi – piknosporami. V askosporah je doslej niso našli. Nezmožnost prenosa virusov z askosporami močno omejuje širjenje hipovirulentnih sojev v sestoju.

Iz povedanega bi lahko prehitro zaključili, da je Endothia parasitica dobila virusno bolezen in da jo bomo v kratkem imeli za neškodljivo. Položaj seveda ni tako enostaven. Določen micelij namreč ne oblikuje anastomoze z vsakim drugim micelijem, ampak le s skupino t.im. kompatibilnih osebkov. Kompatibilnost je gensko kontrolirana in le miceliji s primerno gensko sestavo uspevajo ustvariti povezavo, ki pogojuje tudi prenos virusnih delcev. Stik dveh nekompatibilnih micelijev povzroči odmrtje z anastomozami povezanih celic /2/. Kljub temu je danes že mogoče ozdraviti posamezne rakave rane, ki jih povzroča virulentni soj in to tako, da v lubje okoli rane cepijo mešanico kompatibilnih hipovirulentnih sojev. Ocenjujejo, da je v Severni Ameriki potrebno uporabiti 10 sojev z različno kompatibilnostjo in ti spremenijo vsak viruletni soj v hipovirulentnega /7/ . V Švici so našli 5 skupin kompatibilnih sojev /3/. Direktna uporaba te metode seveda v gozdarstvu ni izvedljiva in jo, V Franciji, Italiji in Severni Ameriki uporabljajo za zdravljenje vrednejših kostanjevih dreves v parkih in sadovnjakih. Kljub temu je zaradi odkritja hipovirulence potrebno spremeniti gospodarjenje v sestojih s primesjo pravega kostanja.

Navedel bom nekaj napotkov, ki jih priporočajo italijanski gozdarji za gospodarjenje s kostanjevim rakom okuženimi se stoji pravega kostanja /8/.

Najprej ugotovijo, ali so v sestoju prisotni hipovirulentni soji glive. Rakave rane, ki jih povzročajo hipovirulenti soji spoznavajo po tem, da micelij na hipertrofiranem delu prerašča le zunanjo mrtvo plast lubja, pod njo pa je normalna živa plast in nepoškodovan kambij. Odprte rakave rane se celijo in prerašča jih kalus. Pod rakavo rano navadno ni adventivnih poganjkov. Debla in veje z raki ostanejo žive. Na lubju se redko razvijejo oranžna nespolna trosišča glive -piknidiji, še redkeje pa spolna -periteciji. Še v sestoju najdejo drevesa z ranami s temi značilnostmi, jih puščajo v sestoju; pri redčenju izločajo drevesa z virulentnimi, normalnimi rakavimi ranami. Hipovirulentni soji morajo biti v sestoju v dovolj velikem številu, kajti le dovolj veliko število nespolnih trosov zagotavlja, da se bodo hipovirulentni soji v sestoju obdržali in da bodo spremenili virulentne soje v neškodljive hipovirulentne. V čistih sestojih priporočajo 50 -100 kostanjevih dreves s hipovirulentnimi raki na hektar.

O pojavu hipovirulentnih sojev glive Endothia parasitica v Bosni in Hercegovini poroča Usčuplić /1983 /9/. Nekatere rakave rane se zaraščajo, gliva ne povzroči sušenja kostanja. Z umetnimi okužbami je ugotovil, da je virulentnost sojev različna in da so nekateri hipovirulentni.

Pojav hipovirulence je doslej najuspešnejši način biološkega zatiranja kostanjevega raka. Z gojitvenimiukrepi lahko pripomoremo k širjenju hipovirulentnih sojev in nadejamo se, da se pravemu kostanju obetajo lepši časi.

V dopisu z dne 19.11.1984 nam postavljate še številna vprašanja, na katera pa vam ne moremo odgovoriti. Tako je n.pr. vprašanje o današnji razširjenosti kostanjevega raka na ljubljanskem področju in ali je širjenje bolezni v porastu. Približno 15 let se namreč Inštitut raziskovalno ne ukvarja več z raziskavami kostanjevega raka, saj je bilo financiranje te teme ustavljeno. Sicer pa se v zvezi z razširjenostjo in jakostjo bolezni na določenem območju običajno obračamo na delovne organizacije, ki gospodarijo z gozdom. Te so namreč dolžne ugotavljati tudi zdravstveno stanje sestojev na svojem področju. Dejavnikov, ki posredno ali neposredno vplivajo na širjenje bolezni nisem opisoval, kajti ostajajo enaki kot so pri nas že natančno opisani v literaturi. (n.pr. Stana Hočevar: Bolezni gozdnega drevja, I. zvezek, Ljubljana, 1967 in Jože Maček: Gozdna fitopatologija, Ljubljana; 1983).

Sestavil: Mag.Dušan JURC,dipl.biol.

Datum: 22.11.1984

Viri

ANAGNOSTAKIS,S.L.; DAY,P.R.: Hypovirulence conversion in Endothia parasitica. Phytopathology,69,12,1226-1229,1979

ANAGNOSTAKIS,S.L.; WAGGONER,P.E.: Hypovirulence,vegetative incompatibility, and growth of cankers of chestnut blight. Phytopatology,1971,11,1198 -1202,1981

ASINA,S.; HUBBES,M.: Compatibility in Ceratocystis ulmi. Eur. J.For.Path.,10,4,201-208,1980

BAZZIGHER,G.; KANZLER,E.; KUBLER,T.: Irreversible Pathogenitatsverminderung bei Endothia parasitica durch ubertragbare Hypovirulenz. Eur.J.For.Path.,11,5-6,358-369,1981

DAY ,P.R.; DODDS ,J.A.; ELLISTON ,J.E.; JAYNES ,R.A.; ANA GNOSTAKIS, S. L. : Double -stranded RNA in Endothia parasitica. Phytopathology, 67,1393,1977

DODDS,J.A.: Revised estimates of the molecular weights of ds-RNA segments in hypovirulent strains of Endothia parasitica. Phytopathology,70,12,1217-1220,1980

GIBBS,J.N.; BRASIER,C.M.; McNABB,M.S.Jr.; HEYBROEK,H.M.: Further studies on pathogenicity in Ceratocystis ulmi. Eur.J. For.Path.,5,3,161-174,1975

GIBBS,J.N.; HOUSTON,D.R.; SMALLEY,E.B.: Aggressive and non-aggressive strains of Ceratocystis ulmi in North America. Phytopathology,69,11,1215-1219,1979

HOČEVAR, S.: Ohranitev domačega kostanja . Inštitut za goz(lno jn lesno gospodarstvo, Ljubljana,1969

JAYNES,R.A.; ELLISTON,J .E.: Pathogenicity and canker cotrol by mixtures of hypovirulent strains of Endothia parasitica in american chestnut. Phytopatology,70,5,453-456,1980

KARNOSKY,D.P.: Dutch elm disease: Areview of the history, environmental inplications, control and research needs. Environmental Conservation,6,4,311-322,1979

MERCER,P.C.: Attitudes to pruning wounds. Arboricultural Journal, 3,457-465,1979

MERRILL,W.; SHIGO,A.L.: An expanded concept of tree decay. Phytopathology,69,10,1158-1160,1979

MITTEMPERGER,L.; FERRINI,F.: Moria dell Tolmo da Ceratocystis ulmi: situazione italiana, aspetti biologici e possibilita di lotta. Informatore Fitopatologico,30,1,S-12,1980

MITTEMPERGER,L.: Dutch elm disease in Italy: status of the disease and aggressiveness of the isolates of Ceratocystis ulmi. Rivista di Pat.Veg.,IV,17,115-125,1981

SHIGO,A.L.; MARX,H.G.: Compartmentalization of decay in trees. Agriculture Information Bulletin,No.405,Forest Service, U.S. Department of Agriculture,73 str.,1977

SHIGO,A.L.: Tree decay: time to expand the concept. Proceedings of the 5th international conference on problems of root and butt rot in conifers, IUFRO, 298-305,1980

SHIGO,A.L.: A pictorial primer for proper pruning. Forest Notes, NE Forest Experiment Station, 4 str., 1982

TURCHETTI,T.: Hypovirulence in chestnut blight (Endothia parasitica/Murr./And.)and some practical aspects in Italy. Eur.J.For.path.,12,6-7,4,14-417,1982

USČUPLIĆ,M.: Nova istraživanja raka pitomog kestena. Zaštita bilja, 34,3,165,317-328,1983

na vrh strani