Varstvo gozdov Slovenije

Prvo obvestilo o osipu macesnovih iglic, ki ga povzroča gliva Meria laricis, v gozdovih Baške grape leta 2008

Avtor(ji): Nikica Ogris, Dušan Jurc
Leto: 2008

V jeseni 2008 ste nas obvestili, da v Baški grapi na večji površini v okolici Podbrda evropskemu macesnu (Larix decidua Mill.) rumenijo iglice, kasneje porjavijo in predčasno odpadejo. Pojav rumenenja iglic ste opazili že julija, konec avgusta pa so odrasla drevesa evropskega macesna odvrgla že večino iglic. Vzorce ste nam poslali dva krat, kajti prvi vzorec je bil premajhen, da se bi lahko iz njega sklepalo na obsežen pojav osipa macesnovih iglic. Vzorce (sedem vejic) smo mikroskopirali in določili smo povzročitelja. Osip macesnovih iglic v Baški grapi v letu 2008 je povzročila gliva Meria laricis Vuill. (1896).

Gliva Meria laricis je dobro poznana bolezen sadik evropskega macesna iz gozdnih drevesnic (Jurc, 1986; Butin, 1995; Maček, 2008). Simptomi bolezni so naslednji: zgodaj poleti se začnejo na iglicah pojavljati posamične rumenkaste pege (slika 1), s časom se število rumenih peg na iglicah povečuje (slika 2), porumenele iglice ovenijo, rjavijo in predčasno odpadejo (slika 3). Pri sadikah evropskega macesna najprej odpadejo iglice na spodnjih vejah, kasneje pa še na vejah višje v krošnji. Večino iglic odpade takoj, nekaj jih ostane pritrjenih še dolgo časa (slika 3). Na predelu rumeno-rjave pege na iglici lahko s povečevalnim steklom opazimo bele pike, ki so trosonosci glive Meria laricis (slika 4). Trosonosci ali konidiofori izraščajo iz površine iglice v skupinah, ki imajo značilno predeljene celice s prečnimi stenami. Na konidioforih se razvijajo enocelični, brezbarvni konidiji - nespolni trosi, ki so na sredini nekoliko zažeti in merijo 8,3 (7,0–9,2) × 3,2 (2,7–3,6) μm (n=20, meritve so narejene iz vzorcev iz Baške grape, slika 5). Gliva prezimi na odpadlih iglicah ali preostalih iglicah na drevesu, kjer spomladi tvori nove trose, s katerimi okuži nove mlade iglice. Japonski macesen (Larix kaempferi [Lamb.] Carr.) in hibridni macesen (Larix x eurolepis Henry) sta odporna na omenjeno bolezen. Znano je, da je okužba z glivo Meria laricis intenzivnejša v važnejših vremenskih razmerah. To je tudi zelo verjetno poglavitni razlog, za obsežnejši pojav osipa macesnovih iglic zaradi opisane glive na območju Baške grape v letošnjem letu, saj je letošnje poletje bilo nekoliko bolj vlažno od dolgotrajnega povprečja. Kljub temu menimo, da je pojav osipa macesnovih iglic zaradi Meria laricis nenavaden, saj v Sloveniji še nimamo zabeleženo, da se bi ta bolezen pojavila izven gozdnih drevesnic v gozdovih na tako obsežni površini z veliko intenziteto. Zato je to prvo obvestilo o obsežnejšem osipu macesnovih iglic, katerega vzrok je Meria laricis, v gozdovih Slovenije. Ker je to bolezen iglic, bo macesen naslednjo pomlad normalno ozelenel. Če se osip macesnovih iglic pojavi le v enem letu, je zato nekoliko prizadet prirastek. Če se osip pojavlja zaporedoma več let, lahko resno oslabi drevo (drevesu pade vitalnost) in ga tako naredi dovzetnejšega za druge sekundarne okužbe. Zaradi nenavadnega pojava, predlagamo, da se pojav osipa macesnovih iglic v Baški grapi spremlja še naslednje dve ali tri leta in poroča na standardni način.

Na iglicah evropskega macesna iz Baške grape smo določiti še molja macesnovih iglic (Coleophora laricella Hübner, 1817). Vendar zaradi tega škodljivca je bilo napadenih le do 1 % iglic.

Osip macesnovih iglic lahko povzročita še drugi dve glivi: Mycosphaerella laricina R. Hartig in Hypodermella laricis Tub., zato je za točno določitev vzroka potrebno mikroskopirati vzorce. Mycosphaerella laricina je v letošnjem letu povzročila osip macesnovih iglic v GGO Slovenj Gradec.

Sestavila: dr. Nikica Ogris, doc. dr. Dušan Jurc

Direktor: dr. Mirko Medved

V Ljubljani, 17. 12. 2008

V vednost:

- Zavod za gozdove Slovenije, Centralna enota, Marija Kolšek , Večna pot 2, 1000 Ljubljana

- Gozdarska knjižnica

Slikovno gradivo

Slika 1: Začetna okužba macesnove iglice z glivo Meria laricis

Slika 2: Več okužb z glivo Meria laricis na eni iglici; iglica pridobiva rumenkast videz, kasneje porjavi in odpade

Slika 3: Porjavele iglice navadno odpadejo že zgodaj poleti, včasih pa ostanejo še pritrjene na kratkih poganjkih, zaradi povečanega izločanja smole

Slika 4: Trosonosci s konidiji glive Meria laricis

Slika 5: Brezbarvni konidiji glive Meria laricis

Viri

Butin H. 1995. Tree diseases and disorders. Causes, biology and control in forest and amenity trees. Oxford University Press: 252 str.

Jurc D. 1986. Osip macesnovih iglic v gozdni drevesnici Muta. Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri BF: 3 str.

Maček J. 2008. Gozdna fitopatologija. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije - Gozdarska založba: 448 str.

na vrh strani