Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Gradivo / PDP Poročila / Predogled PDP Poročila

GIS
Poročilo skupine za gozdno fitopatologijo na mladinskem raziskovalnem taboru Makole 84
Avtor(ji): Dušan Jurc
Leto: 1984

V skupini, ki se je ukvarjala z gozdno fitopatologijo so sodelovali:

Tamara Hvala, dijakinja iz Ljubljane

Aleša Punčuh, dijakinja iz Kostanjevice na Krki

Lidija Pušnik, dijakinja iz Vuzenice

Za dva dni sta se skupini, priključili tudi dijakinji Andreja Marš in Mateja Sket ter nemški š,tudentje Hartmut Baumgartner, Bruno Schlindwein in Jürger Werner. Za uspešno delo je bila: pomembna pomoč delavcev iz GG Maribor, še posebno pa smo hvaležni inž. Zoranu Belau iz TOK Slovenska Bistrica, ki nas je tri dni spremljal pri terenskem delu. Mentor Skupine je bil mag. Dušan Jurc, dipl. biolog.

Glede na posebne zahteve dela v gozdni fitopatologiji, so se članice skupine najprej ukvarjale z osnovnimi metodami dela, ki obsegajo predvsem pripravo mikroskopskih preparatov, mikroskopiranja ter uporabo določevalnih ključev in ostale literature. Osnovni namen te skupine pa je bilo zbiranje okuženega rastlinskega materiala na področju gozdnatih Haloz, spoznavanje, simptomov rastlinskih bolezni in določanje gliv. Večji del vsakega delovnega dne smo delali na terenu, popoldne pa smo določali zajedavske in mikorizne glive ter gniloživke. Na ekskurzijah smo pregledali sestoje v okolici naslednjih postaj:

- Makole - Štatenberg -ribnik -Brdo -Pečke (12.7.1984)

- Makole -Formila - Dedni vrh -Motanje (13.7.8,4)

- Makole Studenice - Boč (15.7.81)

- Makole -Skrblje-Sveča -Stoperce (16. in 17.7.84)

- Makole Mostečno -Brdo -Kamenke (l8. 7. 84)

- Makole -Čermožiše - Donačka, gora (20.7.84).

Rezultate dela: prikazujemo na štirih tabelah.

TABELA I.

ZAJEDAVSKE GLIVE

Latinsko ime glive

Armillariella mellea (Vahl.ex Fr.)Karst.

Ceratocystis ulmi (Buis. )Mor.

Diatrypela disciformis Fr.

Endothia parasitica (Murr. )And.

Gnomonia platani Kleb.

Guinardia aesculi Peck.

Lachnellula willkommii (Hart. )Dennis

Microsphaera alphitoides Griff. et Maubl.

Nectria cinnabarina (Tode)Fr.

Phytophthora cambivora Pet.

Rhabdocline pseudotsugae Syd.

Rhytisma acerinum Fr.

TABELA II.

GNILOŽIVKE NA LESU

Latinsko ime

Armillariella mellea (Vahl.ex Fr.)Karst.

Calocera viscosa

Coprinus comatus (MUII.ex Fr.)S.F.Gray

Corilus versicolor (L. ex Fr.) QUEL,

Crepidotus mollis Schff.ex Fr.

Crucibulum laeve (Bull.ex DC.)Kambly

Dacryroyces sp.

Lachnellula willkommii (Hart.)Dennis

Exidia glandulosa Fr.

Heterobasidion annosum {Fr.)Bref.

Hypholoma fasciculare (Hudd.ex Fr.)Kummer

Hypoxylon fragiforme (Pers.ex Fr.)Kickx

Micromphale perforans (Hoffm.ex Fr.) Sing.

Osmoporus odotarus (Wulf. ex Fr.) Sing.

Oudemansiella longipes (Bull.ex St-Amans)Hos.

Oudemansiella mucida (Schrad.ex Fr.)v.Hoehn

Oudemansiella radicata (ReIhan ex Fr.)Sing

Pleurotus ostreatus (Jacq.ex Fr.)Kummer

Schizophyllum commune Fr.

Scutellinia scutellata (L.ex St-Amans)Lambotte

Sphaerobolus stellatus Tode.ex Pers

Stereum hirsutum (Wilid. ) Pers •

Xylaria polymorpha (Pers.ex Herat)Grev.

TABELA III.

GNILOŽIVKE NA TLEH

Coprinus comatus (Mull.ex Fr.)S.F.Gray

Humaria hemisphaerica (Wigg.ex Fr.)Fuck.

Hygrocybe punicea (Fr.) Kummer.

Macrolepiota procera (Scop.ex Fr.)Sing.

Phallus impudicus (L. ex Pers.)

Vascellum pratense (Pers. )Kreisel

TABELA IV.

MIKORIZNE GLIVE

Latinsko ime glive

Amanita fulva Schff.ex Pers.

Amanita pantherina (Dc.ex Fr.)Secr.

Amanita rubescens (Pers.ex Fr.)S.F.Gray

Amanita vaginata (Bull.ex Fr.)Quel.

Boletus edulis Bull.ex Pr.

Boletus luridus Schff.ex Fr.

Cantharellus cibarius L.ex Fr.

Hydnum repandum L. ex Fr.

Lactarius volemus Fr.

Leccinum griseum (Quel.)Sing.

Suillus aeruginascens(Secr.)Snell

Suillus grevillei (Klotzsch) Sing.

Thelephora terrestris Pers.ex Fr.

Xerocomus chrysenteron(Bull.ex St.Amans) Quel.

V preglednih sestojih raste na nekaterih področjih veliko število dreves pravega kostanja (Castanea sativa) . Pogosto smo našli obolela drevesa, ki jih je okužila zajedavska gliva Endothia parasitica in ki so imela vse tipične simptome kostanjevega raka. Najmočnejše centre okužbe smo našli v okolici Studenic in na poti od Čermožiš do Donačke gore. V gozdu nad samostanom v Studenicah smo našli kostanjevega raka na 40% kostanjevih dreves, nekatera drevesa so bila že suha ali so se sušila.

Druga nevarna bolezen uničuje breste -to je holandska brestova bolezen, ki jo povzroča gliva Ceratocystis ulmi. Breste smo našli le v okolici Studenic in na Boču. Na obeh lokacijah smo našli tudi drevesa s holandsko brestovo boleznijo in nekatera so bila suha.

Na vseh področjih, ki smo jih fitopatološko proučili, smo na hrastih (dob, graden in cer) našli pepelovko Microsphaera alphitoides. Močno so bili okuženi predvsem mladi listi in zeleni poganjki, vendar bolezen ne povzroča občutnejše škode.

Posebno pozornost smo posvetili zdravstvenemu stanju sajenih iglavcev. Na področju gozdnatih Haloz izvajajo gozdarji obširne premene malodonosnih gozdov. Sadijo predvsem smreko, evropski macesen, zeleni bor in zeleno duglazijo. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo je leta 1971 V teh sestojih izbral raziskovalne ploskve in ugotavljali so biološke, ekološke in prirastne značilnosti iglavcev. Opravljene so bile tudi fitopatološke raziskave. Ptujski gozdarji so nam nekatere od teh ploskev pokazali in tako smo pregledali nasade v KO Sveča, odd. 12 b (smreka, zelena duglazija) , v KO Skrblje, odd. 23 a (smreka) in v KO Stoperce, odd. 19 c (smreka, macesen, zeleni bor). Fitopatološko stanje ni bilo bistveno različno od stanja v letu 1971.

Ugotovili smo, da je na macesnu močno razširjena gliva Lachnellula willkommii, ki povzroča macesnovega raka. Tipično oblikovano rakavo rano smo našli le enkrat, v 20. letnem nasadu evropskega macesna na Brdu, povsod drugod na obravnavanem področju pa so se trosišča glive Lachnellula willkommii razvijala na macesnovih vejah, ki so že odpadle ali so bile suhe na drevju. Vendar se veje niso posušile in odpadle zaradi macesnovega raka, ampak zaradi zasenčenosti in goste sadnje.

Koreninsko gobo (Heterobasidion annosum), ki povzroča trohnobo jedrovine pri smreki, smo našli na Boču, kjer so trosnjaki rasli na smrekovem štoru (zato jo v tabeli II. navajamo kot gniloživko). Na večih smrekovih panjih, v sestojih pri Formili, Mostečnem in Stopercah pa smo opazili značilno trohnobo, ki jo verjetno povzroča ta gospodarsko najnevarnejša zajedavka smreke.

Koreninska goba predstavlja stalno nevarnost smreki na tem področju in ji bo v prihodnosti verjetno povzročala večjo škodo.

Ostale zajedavske glive, ki jih navajamo v tabeli I., ne povzročajo občutne škode in so običajna sestavina gozda. Koristno in nepogrešljivo vlogo v tem biotopu pa imajo gniloživke v lesu in v tleh, ki jih navajamo v tabeli II. in III., še posebej pomembne pa so za gozd mikorizne glive, ki jih navajamo v tabeli IV.

Viri

Alexopoulos,C.J., Mims,C.W.: Introductory mycology. Third Edition, John Willy and Sons, New York, Chichester, Brisbane, Toronto, 1979

Božič,J. ,Hočevar,S.,Pavle,M., Kalan,J.: Iglavci v vzhodni . Sloveniji, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri BF, Ljubljana,1975, . tipkopis

Brandemburger ,w.: . Vademecum zum Sammeln Parasitischer Pilze, Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart, 1968

Butin,B.: Krankenheiten der Wald und Parkbaume, Georg Thieme Verlag, Stuttgart, New York, 1983

Gams, H., Moser ,M. : Kleine Kryptogamenflora, Band 2a, Ascomyceten, Gustav Fischer Verlag, stuttgart, 1963

Gaumann, E. : Die Rostpilzemitteleuropas. Beitrage zur kryptogamenflora der Schweiz, Band 12, Bern, 1959

Lanier,L. ,Joly,P. ,Bondoux,P. ,Bellemere,A.: Mycologie et Pathologie Forestieres; TOM 1: Mycologie Forestiere; TOME 2: Pathologie forestiere; Masson, Paris, 1976,1978

Maček,J. : Gozdna fitopatologija, Univerza Edvarda Kardelja, Biotehniška fakulteta, Ljubljana,1976

Michael,E., Hennig,B.: Handbuch fur Pilzereunde, Band 1-6, Veb Gustav Verlag, Jena, 1958-1975

Pacioni, G. : Gobe, Lipa, Koper, 1984

Proceedings of the fifth international conference on problems of root and butt rot inconifers, IUFRO, Kassel, 1980

Rinaldi,A., Tyndalo,V.: Gobe, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1976

Ryvarden,L. : The polyporaceae of. North Europe, Volume 1,2, Fungiflora, Oslo, Norway, 1976, 1978

Schwerdtfeger,F.: Die Waldkrankheiten , Verlag Paul Parey, Hamburg und Berlin, 1970

Sutton,B.C. : The coelomycetes, Commonwealth mycological institut, Kew, Surrey, England, 1980

Talbot,P.H.B. : Principles of fungal taxonomy, Unwin Brothers Limited, The Gresham Press, Old working, Surry, 1976


Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani