Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Gradivo / PDP Poročila / Predogled PDP Poročila

GIS
Gliva Chalara fraxinea je povzročila prezgodnje odpadanje listja velikega jesena pri Zidanem mostu
Avtor(ji): Nikica Ogris, Tine Hauptman
Leto: 2009

Dne 3. septembra 2009 smo si ogledali Mojca Bogovič, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na OE Brežice, Branko Gajič, revirni gozdar, Janez Wetz, lastnik gozda, Tine Hauptman in dr. Nikica Ogris, Gozdarski inštitut Slovenije, oddelek za varstvo gozdov, gozd v gospodarski enoti Radeče, oddelek 160a, zemljepisno ime Zavrate. Poklicali ste nas, ker ste opazili prezgodnje odpadanje listja velikega jesena (Fraxinus excelsior L.). Veliki jesen v Zavratah je kazal vse simptome jesenovega ožiga, ki ga povzroča gliva Chalara fraxinea T. Kowalski (teleomorf Hymenoscyphus albidus [Roberge ex Desm.] W. Phillips): nekatere krošnje velikega jesena so bile že brez listja (slika 1) vendar ne vse (slika 2), nekroze na listih (slika 3) ampak ne na vseh drevesih (slika 4), nekroze na listnih pecljih (slika 5), venenje listov (slika 6), nekroze skorje (slika 7), oblikovanje rakov na poganjkih in deblih (slika 8).

Prezgodnje odmetavanje listov velikega jesena v Zavratah smo dokazali z izolacijo glive C. fraxinea iz nekroz listnih pecljev. Naredili smo izolacije z dvakratno ponovitvijo iz sedem naključno odvzetih listnih pecljev z nekrozo. Vzorce tkiv iz pecljev, ki smo jih položili na gojišče (2 % Malt Extract Agar), smo odvzeli iz roba nekroze. Poleg tega smo opravili tudi izolacije iz na videz zdravih pecljev (štiri peclji, dve ponovitvi). Po 18 dneh se je iz vseh izolacij iz sedmih pecljev z nekrozo razvila gliva C. fraxinea (slika 9). Iz izolacij iz zdravih pecljev pa niso zrasle nobene glive. Fialide so v dolžino merile 8.8–21.1 (15.1) μm; 4.1–13.3 (8.8) × 3.6–5.5 (4.7) μm na osnovi in 5.2–8.7 (6.5) × 2.5–3.1 (2.8) μm na ovratniku; konidiji 2.3–4.0 (3.4) × 1.8–2.5 (2.2) μm, prvi konidiji 5.5–6.5 (5.9) × 1.8–2.5 (2.1) μm. Morfološke lastnosti izolirane glive ustrezajo C. fraxinea (Kowalski, 2006). Prezgodnje odmetavanje listov velikega jesena zaradi omenjene glive so opazovali in potrdili tudi že številni drugi raziskovalci po Evropi (Kirisits, 2009).

Ker bi bilo morda prezgodnje odpadanje listov velikega jesena v Zavratah posledica onesnaženega zraka, posebej zaradi prevelike koncentracije žveplovih spojin, smo oddali listje velikega jesena v analizo vsebnosti žvepla v Laboratorij za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije. V analizo smo oddali dva vzorca. Prvi je bil sestavljen iz zdravih listov, drugi pa iz nekrotičnih listov. Vsebnost žvepla v prvem vzorcu je bila 3,3 g/kg suhe teže listja, v drugem pa 3,6 g/kg. Takšna vsebnost žvepla je normalna za jesenovo listje (Clarke et al., 2008). Veliki jesen lahko akumulira veliko količina žvepla, npr. v poročilu EC-UN/ECE (1997) lahko preberemo, da so leta 1995 v Belgiji namerili 5,1 g/kg, v Slovaški 9,7 g/kg in v Španiji 3,4 g žvepla/kg suhe teže listja velikega jesena. Po teh podatkih lahko ovržemo domnevo, da je prezgodnje odmetavanje listov velikega jesena v Zavratah posledica onesnaženega zraka z žveplovimi spojinami.

Priporočeni ukrepi za veliki jesen v Zavratah: naslednjo pomlad bo veliki jesen odgnal, vendar bo predvidoma nekoliko več odmrlih poganjkov na posameznem drevesu. Menimo, da bo veliki jesen počasi propadal in v obdobju od 10 do 15 let se bo posušila večina dreves velikega jesena. Ker očitno obstaja individualna odpornost posameznih dreves velikega jesena na jesenov ožig, ne priporočamo, da ukrepate prenaglo, saj bi s tem izgubili morebitni zelo pomemben genetski fond (odpornejša drevesa). Torej, veliki jesen opazujte, ukrepajte (sanitarna sečnja posameznih dreves) pa takrat, ko bo večina poganjkov in vej že odmrlih in suhih.

Druge bolezni gozdnega drevja v Zavratah, september 2009

Poleg jesenovega ožiga smo v gozdu v Zavratah opazili še druge bolezni. Na gorskem javoru (Acer pseudoplatanus L.) in ostrolistnem javoru (Acer platanoides L.):

javorova katranasta pegavost, Rhytisma acerinum (Pers.) Fr. (slika 10);

petrakovo rjavenje listja gorskega javora, Petrakia echinata (Peglion) Syd. & P. Syd. (slika 11);

javorov rak, Eutypella parasitica R.W. Davidson & R.C. Lorenz (slika 12), štiri drevesa gorskega javora. Drevesa je potrebno ob naslednji redni sečnji sanitarno posekati, okuženi del debla pa pustiti v gozdu tako, da bo površina rakave rane obrnjena proti tlem;

javorov rak, ki ga je povzročila gliva iz rodu Nectria (slika 13), okuženo drevo priporočamo sanitarno posekati ob naslednji redni sečnji.

Graden (Quercus petraea [Matt.] Liebl.) je močno okužila hrastova pepelovka, Erysiphe alphitoides (Griffon & Maubl.) U. Braun & S. Takam. Poleg tega je bilo hrastovo listje močno okuženo z glivo Tubakia dryina (Sacc.) Sutton, ki povzroča hrastovo listno pegavost (slika 14). Makrokonidiji so merili 11,4–13,5 (12,4) × 6,5–7,9 (7,1) μm (slika 15).

Listje češnje (Prunus avium L.) je bilo močno okuženo z glivo Blumeriella jaapii (Rehm) Arx, ki povzroča češnjevo listno pegavost. Zaradi velike intenzitete bolezni je veliko češnjevega listja že odpadlo. Ta bolezen nakazuje visoko relativno zračno vlažnost. Bukovo listje je v majhni intenziteti napadel bukov rilčar skakač (Rhynchaenus fagi). Na listju enega osebka pravega kostanja (Castanea sativa Mill.) smo določili glivo Septoria castaneicola Desm. (slika 16). Konidiji so nastajali v piknidijih, bili so brez barve, s tremi septami in so merili 33,7–41,7 (37,9) × 2,8–4,3 (3,5) μm. Septoria castaneicola povzroča na listih pravega kostanja drobne temnorjave do črne pege v septembru in oktobru.

Slika 1: Nekaterim drevesom velikega jesena je vse listje odpadlo že konec avgusta

Slika 2: Nekaj dreves velikega jesena je imelo še skoraj vse listje

Slika 3: Na listih velikega jesena so bile nekrotične pege

Slika 4: Listje na nekaterih drevesih je bilo še popolnoma zdravo

Slika 5: Na listnih pecljih so bile nekroze. Nekroze je povzročila gliva Chalara fraxinea. To je vzrok za prezgodnje odpadanje listja velikega jesena v Zavratah.

Slika 6: Venenje listov velikega jesena je eden od najznačilnejših simptomov jesenovega ožiga

Slika 7: Venenje listov pri jesenovem ožigu je posledica nekroze - odmiranja skorje, ki ga povzroča gliva C. fraxinea

Slika 8: Gliva C. fraxinea se je razširila iz stranskega poganjka v deblo, kjer se je začel oblikovati rak

Slika 9: Fialide in kondiji glive C. fraxinea

Slika 10: Javorova katranasta pegavost na listih ostrolistnega javora

Slika 11: Petrakovo rjavenje listja na listih ostrolistnega javora

Slika 12: Javorov rak (Eutypella parasitica) na deblu gorskega javora

Slika 13: Javorov rak, ki ga je povzročila gliva Nectria spp.

Slika 14: Listje gradna je imelo dve bolezni: hrastovo pepelovko in hrastovo listno pegavost

Slika 15: Trosišče glive Tubakia dryina, zrel piknotirij z makrokonidiji

Slika 16: Konidiji glive Septoria castaneicola, ki povzroča jeseni majhne temne pegice na listih pravega kostanja

Sestavila: dr. Nikica Ogris, Tine Hauptman

Vodja PDP službe: doc. dr. Dušan Jurc

V Ljubljani, 22. 9. 2009

Priloga:

- poročilo o meritvah rastlinskih vzorcev: vsebnost žvepla v listih velikega jesena iz Zavrat, nabranih 3. 9. 2009, Laboratorij za gozdno ekologijo, Gozdarski inštitut Slovenije

V vednost:

- Zavod za gozdove Slovenije, Centralna enota, Marija Kolšek , Večna pot 2, 1000 Ljubljana

- Janez Wetz, Zavrate 1, 1433 Radeče

- Gozdarska knjižnica

Viri

Clarke N., Cools N., Derome J., Derome K., De Vos B., Fuerst A., Koenig N., Kowalska A., Mosello R., Tartari G.A., Ulrich E. 2008. Quality Assurance and Control in Laboratories: A review of possible quality checks and other forms of assistance. European Union/United Nations Economic Commission for Europe, International Co-operative Programme on Assessment and Monitoring of Air Pollution Effects on Forests: 56 str.

EC-UN/ECE, Stefan K., Fürst A., Hacker R., Bartels U. 1997. Forest Foliar Condition in Europe: Results of large-scale foliar chemistry surveys 1995. Brussels, Geneva, EC-UN/ECE: 207 str.

Kirisits T., Matlakova M., Mottinger-Koupa S., Cech T.L., Halmschlager E. 2009. The current situation of ash dieback caused by Chalara fraxinea in Austria. Proceedings of the conference of IUFRO working party 7.02.02, Eğirdir, Turkey, 11.-16. May 2009. SDU Faculty of Forestry Journal. Doğmuş Lehtijärvi T.H. Isparta, Turkey, Süleyman Demirel University: Special edition: 97-119

Kowalski T. 2006. Chalara fraxinea sp. nov. associated with dieback of ash (Fraxinus excelsior) in Poland. Forest Pathology, 36: 264-270


Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani