Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Priročnik / Zapis o dejavniku

GIS
Osmerozobi smrekov lubadar
Taksonomija

Latinsko ime: Ips typographus Linnaeus, 1758
Angleško ime: eight-toothed bark beetle
Nemško ime: AjanfichtenBorkenkaefer
Klasifikacija: Scolytidae, Coleoptera, Insecta, Polymeria, Animalia
Catalogue of Life

Opis

Osnovni podatki

Morfologija:

Je temno rjav bleščeč hrošč, ki meri od 4,2 do 5,5 mm. Oba spola imata na vsakem obronku koničnika po 4 zobce na približno enaki razdalji, od katerih je tretji največji in na vrhu glavičasto odebeljen. Pri samcih je odebelitev krepkejša. Poševnine z zobčki verjetno pripomorejo h učinkovitejšem izrivanju črvine iz rovov. Pokrovki sta punktirani v brazdah, medprostori so gladki. Na koničniku iz majhnih zrnatih grbic izraščajo ob šivu pokrovk dolge dlačice, ki manjkajo le ne koncu koničnika. Adulti so prekriti s finimi, zlato rumenimi dlačicami. Pri obeh spolih je čelo zrnato in ima v sredini majhno, naprej štrlečo grbico. Tipalke so prelomljeno betičaste, rumene, zastavica je iz petih členov, šivi na kiju potekajo v blagem loku. Larva je bela, z rjavo glavo, zmerno ukrivljena, apodna, 5 do 6 mm dolga. Buba je enako dolga, prosta, bela in ima na zadnjem koncu dva trnasta izrastka.

Biologija:

Imagi napadajo predvsem živo in še sveže, poškodovano, stoječe drevje in sveže podrto drevje. Osmerozobi smrekov lubadar živi v predelu ličja, kambija in lesa, kjer se prehranjuje z živim in odmrlim tkivom; materinski hodniki, rovi ličink in bubilnice so v ličju in plitvo v beljavi (floemofag). Pretežno zalega na debelolubne drevesne dele debel starejših dreves. Na stoječem drevju se napad začne na zgornjem delu debla tik pod drevesno krošnjo (obršo). Spomladi, po razkropitvenem letu začnejo s prehranjevanjem že pri temperaturah 12 do 14 °C. Rojijo navadno v prvi dekadi aprila, ko se temperatura zraka v senci dvigne na 15 do 17 °C (temperaturni prag rojenja je 16,5 °C). Pogoj za uspešen napad na živo drevje je 3- do 4-dnevno neprekinjeno trajanje omenjenih temperatur (od 15 do 17 °C). Množično letijo okoli poldneva in v zgodnjih popoldanskih urah. Minimalne temperature za razvoj so od 6 do 8,3 °C, minimalne temperature za ovipozicijo so 11,4 °C, optimalne temperature za letenje so od 22 do 26 °C, optimalne temperature za razvoj in ovipozicijo so od 29 do 30 °C. V centralni in južni Evropi traja razvoj ene generacije 8 do 10 tednov in navadno razvije 2 čisti in eno sestrsko generacijo (ali 3 + 2). V višjih nadmorskih ali geografskih legah razvije eno čisto generacijo. Vrsta je poligamna. Samci se pojavijo pred samicami; najprej se pod skorjo, privabljen s hlapnimi atraktanti gostitelja, zavrta samec. To je inicialni ali 'pionirski' napad. Samec z agregacijskimi feromoni – cis-verbenol in metil butenol, v manjši meri ipsdienol – privabi 2 do 3 samice, ki začnejo oblikovati praviloma eno do trikrake, vzdolžne, redkje 4-krake, vzdolžne oz. vzdolžno zvezdaste rovne sisteme. Dve snovi (verbenol in ipsenol) delujeta kot anti-agregacijski feromoni in preprečita naselitev drevesa s samicami, ko je drevo že naseljeno. Optimalna gostota materinskih rovov je ca 500 m-2. Optimalni »harem« samca so tri samice. Spolno razmerje v progradaciji je več kot 50 % samic, v retrogradaciji pa ca 50 % samic. Samice zalegajo jajčeca sproti med dolbenjem materinskih hodnikov in odložijo od 50 do 150 jajčec, povprečna fekunditeta je več kot 80 jajčec na samico (slika 6). Rovni sistem leži v ličju in skorji, le kotilnica in deloma materinski rovi se blago zajedajo v les (slika 7). Materinski hodniki so navadno dolgi 6 do 12 cm, izjemoma tudi do 15 cm in široki 3 do 3,5 mm. Na te se prečno navezujejo do 6 cm dolgi, sprva ozki in nato vedno širši rovi ličink, ki se končajo z ovalno bubilnico. Materinski hodniki so z zunanjostjo povezani z 2 do 4 zračnicami. Dokončani rovni sistemi so razvejane oblike, ki spominja na jelenje rogove (slika 8). Samice pri zaleganju jajčec pogosto zanesejo v hodnike glive modrivke (rod Leptographium, Ceratocystis, Ceratocystiopsis idr.), ki lahko dodatno poškodujejo drevo. Navadno prezimujejo odrasli hrošči nekaj centimetrov globoko v tleh v bližini lubadarke, v kratkih hodnikih v skorji v območju korenovca, pod lubjem lubadark, v sečnih ostankih, v panjih idr., ali kot ličinke ali bube v stoječih lubadarkah ali v sečnih ostankih. Ličinke in bube prenesejo temperature od -13 °C, do -17 °C, odrasli osebki pa do -30 °C. Smrtnost zaradi prezimovanja je ca 50 %. Raziskave so pokazale, da I. typographus lahko letijo neprekinjeno od ene do šest ur, let lahko ponovijo v več zaporednih dneh. Hitrost letenja I. typographus je med 1,9 in 2 ms-1, večji del populacije lahko leti več deset kilometrov. Največja razdalja, ki jo preletijo brez vpliva vetra je 41 do 45,6 km. Aktivna razdalja letenja pa je več kot 500 m. Na večje razdalje jih prenašamo v skorji napadenih hlodov.

Naravni sovražniki:

Najpomembnejši naravni sovražniki osmerozobega smrekovega lubadarja so: bakterije (Bacillus thuringiensis Berliner, posebno B. thuringiensis var. tenebrionis); glive (Beauveria bassiana (Bals.) Vuill. idr.); virusi (Entomopoksvirusi); nematode; praživali (Chytridiopsis typographi Weiser, Nosema typographi Weiser, Gregarina typographi Fuchs); pršice tarzonemidae (Tarsonemoides gableri Schaar.); žuželke (muhe – družina Lonchaeidae; kratkokrilci – družina Staphylinidae: vrste Nudobius lentus Geov., Quedius plagiatus Mannh.; družina Histeridae: vrste Platysoma oblongum F.; pisanci – družina Cleridae: mravljinčasti pisanec – Thanasimus formicarius L., T. femoralis (Zett.); kamelovratnice – Raphidioptera: mnogožilna kamelovratnica – Phaeostigma notata F.; kožekrilci – Hymenoptera: mala rdeča gozdna mravlja – Formica polyctena Först, planinska temno rdeča gozdna mravlja – F. lugubris Zett., Tomicobia seitneri Ruschka, Coeloides bostrichorum Gir.); ptice (črna žolna – Dryocopus martius (L.), mali detel – Dendrocopos minor (L.), triprsti detel – Picoides tridactylus (L.)) idr.

Obseg poškodbe:

Najbolj so ogroženi starejši smrekovi sestoji (med 70 in 100 let starosti) na osončenih J in Z legah, ki so oslabljeni zaradi delovanja biotskih (patogene koreninske glive, gradacije rastlinojedih žuželk …), abiotskih dejavnikov (naravne ujme, suše …) ter neizvajanja gozdnega reda (nepravočasna izdelava – beljenje ali prepozno spravilo neobeljenih gozdnih sortimentov idr.). Največja gostota populacij I. typographus je drugo in tretje poletje po ujmi. Je tipična sekundarna vrsta, ki lahko postane primarna, če sovpadajo povečana trofična kapaciteta rastišča, nadpovprečno toplo ter dolgo poletje in še nekateri dejavniki. Primarnost osmerozobega smrekovega lubadarja npr. povezujejo z njegovo asociacijo z glivami modrivkami (rod Leptographium, Ceratocystis, Ophiostoma idr.). Odnosi med glivami, podlubnikom in gostiteljskim drevesomše niso povsem jasni (slika 12). Pogosto se pojavlja v gradacijah.

Ukrep:

Preprečevanje (preventiva)
Nadzorovanje zdravja gozda ter upoštevanje strokovnih priporočil pri gospodarjenju z gozdom. Posek in izdelava bolnih, poškodovanih in oslabljenih iglavcev do rojenja podlubnikov ali jih imunizirati. Iglavce iz zimske sečnje je treba izdelati in obeliti najpozneje do začetka rojenja podlubnikov, iglavce iz letne sečnje je treba izdelati in obeliti takoj po poseku ali najpozneje v treh tednih. Skrb za gozdni red po opravljeni sečnji, škropljenje z insekticidi ali sežiganje v kup zloženih sečnih ostankov.
Nadzorovanje in preprečevalno zatiranje (profilaksa)
– Nadzorovanje zdravja gozdov ter upoštevanje strokovnih priporočil pri gospodarjenju z gozdom.
– Preventivno zmanjševanje populacije osmerozobega smrekovega lubadarja.
– Nadzorovanje gostote populacij osmerozobega smrekovega lubadarja.
– Preventivno zmanjševanje gostote populacije lubadarjev.
– Za spremljanje gostote populacij lubadarjev uporabljamo:
a) kontrolno-lovne pasti opremljene s feromonskimi pripravki,
b) kontrolno-lovne nastave (kontrolno-lovna debla, kontrolno-lovna drevesa).
Zatiranje in sanacija žarišč
Izdelava od novembra do marca nastalih lubadark do začetka rojenja. Takojšnji posek in izdelava prepozno, v času od aprila do oktobra odkritih lubadark ter uničenje zaroda. Takojšni posek in izdelava v poletnem času zaradi ujm in drugih abiotskih dejavnikov prizadetega drevja ter uničenje zaroda. Pri tem oblovino belimo v gozdu, če je razvoj zaroda na stopnji nepigmentirane bube. Če so se hrošči že razvili do stadija pigmentirane bube, neobeljene hlode odpeljemo na skladišča ali zarod uničimo drugače (insekticidi). Predpisani so tudi dodatni ukrepi za preprečevanje širjenja in za zatiranje podlubnikov (lastniki oziroma upravljalci morajo najpozneje od 20. marca v tekočem letu posekati s podlubniki napadeno drevje in opraviti zatiralne ukrepe in posekati podrto ali polomljeno drevje iglavcev ter do 15. aprila v tekočem letu urediti sečišče iglavcev). Ulov in uničenje izletelih hroščev opravimo z lovnimi nastavami.
Lovne nastave. Kot klasične lovne nastave uporabimo debelejše okleščene smreke (veje na deblu lahko pustimo za nalet šesterozobega smre kovega lubadarja). Z lovnimi nastavami obkrožimo lubadarke tako, da so od žarišč oddaljene do 50 m. Lovne nastave I. serije, ki so namenjene ulovu prezimelih hroščev, postavljamo zgodaj pomladi, takoj ko se začne topiti sneg, najpozneje do začetka aprila. Praviloma postavimo eno lovno deblo na eno lubadarko. Za kontrolo je priporočljivo postaviti na vsakih 10 m3 pravočasno izdelanih lubadark še 1 do 2 lovni drevesi. V primeru, da je na lovnih drevesih zasedenost srednja (0,5 do 1 vhodna odprtina na 1 dm2 površine skorje lovnih dreves) ali močna (več kot 1 vhodna odprtina na 1 dm2), takoj po končanem rojenju položimo dodatne, v količini 1/5 že obstoječih. Lovna drevesa II. serije, namenjene ulovu naslednje generacije, postavimo najpozneje en teden pred pričakovanim poletnim rojenjem. Postavitev je odvisna od napadenosti I. serije. Če je slaba napadenost (do 0,5 vhodnih odprtin na 1 dm2), ne postavljamo II. serije. Če je napadenost srednja, se število lovnih dreves zmanjša na polovico. Pri močni napadenosti položimo toliko lovnih dreves kot pri I. seriji ali začnemo dodajati nova lovna drevesa. Če je nevarnost pojava tretje generacije, polagamo lovna drevesa naslednje serije na enak način kot pri II. seriji. Lovna drevesa kontroliramo od začetka rojenja v intervalih 7 do 14 dni do sanacije.
Lovne pasti s feromonom (npr. Pheroprax). Feromonske pasti so namenjene kontroli gostote populacij osmerozobega smrekovega lubadarja, ne pa njegovemu zatiranju. Ocenjujejo, da je ulov I. typographus v feromonske pasti od 3 do 10 % populacije, ki je prisotna v naravi.

Del rastline:

Gostitelji:

Razvojna faza:

Simptomi:

Možne zamenjave z:

Slikovno gradivo

Ips typographus Ips typographus Ips typographus
Osmerozobi smrekov lubadar ali knaver (Ips typographus): Ilustracija, odrasel osebek, buba, ličinka in rovi (foto. Dzwonkowski Robert) Osmerozobi smrekov lubadar ali knaver (Ips typographus): ilustracija, zobki na zadku (foto. Dzwonkowski Robert) Osmerozobi smrekov lubadar ali knaver (Ips typographus): odrasel osebek (foto. Pest and Diseases Image Library -)
Ips typographus Ips typographus Ips typographus
Osmerozobi smrekov lubadar ali knaver (Ips typographus): odrasel osebek (foto. Jurc Maja) Osmerozobi smrekov lubadar ali knaver (Ips typographus): odrasel osebek (foto. Jurc Maja) Osmerozobi smrekov lubadar ali knaver (Ips typographus): odrasel osebek (foto. Jurc Maja)
Ips typographus Ips typographus Ips typographus
Osmerozobi smrekov lubadar ali knaver (Ips typographus): odrasel osebek (foto. Jurc Maja) Osmerozobi smrekov lubadar ali knaver (Ips typographus): odrasel osebek (foto. Jurc Maja) Osmerozobi smrekov lubadar ali knaver (Ips typographus): odrasel osebek, samec in večje nabreklino na sredini glave (foto. Pest and Diseases Image Library -)
Ips typographus Ips typographus Ips typographus
Osmerozobi smrekov lubadar ali knaver (Ips typographus): odrasel osebek, štiri zobki na obronku pokrovk, tretji je največji in glavičast (foto. Pest and Diseases Image Library -) Osmerozobi smrekov lubadar ali knaver (Ips typographus): odrasel osebek, temno rjav, dolg 4-5 mm, ima štiri zobke na obronku, tretji je največji (foto. Pest and Diseases Image Library -) Osmerozobi smrekov lubadar ali knaver (Ips typographus): past (foto. Jurc Maja)
Ips typographus Ips typographus Ips typographus
Osmerozobi smrekov lubadar ali knaver (Ips typographus): rovi (foto. Csoka Gyorgy) Osmerozobi smrekov lubadar ali knaver (Ips typographus): rovi (foto. Csoka Gyorgy) Osmerozobi smrekov lubadar ali knaver (Ips typographus): rovni sistem (foto. Kinelski Stanislaw)
Ips typographus Ips typographus Ips typographus
Osmerozobi smrekov lubadar ali knaver (Ips typographus) na Picea abies: buba, na smreki (foto. Jurc Maja) Osmerozobi smrekov lubadar ali knaver (Ips typographus) na Picea abies: buba, na smreki, pri Besnici (foto. Jurc Maja) Osmerozobi smrekov lubadar ali knaver (Ips typographus) na Picea abies: ličinka, na smreki (foto. Jurc Maja)
Ips typographus Ips typographus Ips typographus
Osmerozobi smrekov lubadar ali knaver (Ips typographus) na Picea abies: poškodba, na smreki (foto. Jurc Maja) Osmerozobi smrekov lubadar ali knaver (Ips typographus) na Picea abies: poškodba, na smreki, opečnato rdeča črvina iz vhodnih odprtin (foto. Jurc Maja) Osmerozobi smrekov lubadar ali knaver (Ips typographus) na Picea abies: sanitarni posek smrek (foto. Jurc Maja)
Ips typographus   
Osmerozobi smrekov lubadar ali knaver (Ips typographus) na Picea abies: sanitarni posek smrek in priprava lesnih sekancev, na Pokljuki (foto. Jurc Maja)   

Dodatne slike iz rod(ov) Ips. Št. slik:58 Prikaži slike


Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani    Citiranje