domov
www.zdravgozd.si

Slovar strokovnih pojmov v varstvu gozdov

A - B - C - Č - D - E - F - G - H - I - J - K - L - M - N - O - P - R - S - Š - T - U - V - W - X - Y - Z - Ž

- M -

• makrofavna
  favna velikosti od 2,0 do 20.0 mm.
• maksilipedij
  občeljustna nožica.
• Malpighijeve cevke
  izločala pri mnogočlenarjih v obliki cevk, ki se odpirajo v prebavno cev na meji med srednjim in zadnjim črevesom. Njihovo število sega od 2 do 250. Delujejo po principu aktivnega izločanja. Odpadni dušik izločajo v obliki urične kisline, kar je ena od prilagoditev za varčevanje z vodo. .
• mana
  snov, ki jo proizvajajo žuželke iz skupine enakokrilcev (Homoptera, npr. uši in kaparji) tako, da rilček zabodejo v mehke rastlinske dele do prevodnih cevi rastline. Zaradi visokega v sitastih ceveh rastlin začne sok prehajati v prisesano živalco v večjih količinah, kot so njene prehrambne zmožnosti. Sesajoče žuželke izločajo mano na dva načina: ali jo brizgajo iz analne odprtine v obliki meglene rose, ki se nalaga na rastlinske dela, kjer se strdi ali pa jo izločajo v obliki kapljic v neposredni bližini, kjer nato sladkorji kristalizirajo.
• mandibulae
  sprednja ali zgornja čeljust.
• maxillae
  spodnja ali srednja čeljust. Vsak krak čeljusti je zgraejn iz držalca (cardo), debla (stipes), zunanjega kosirja (lobus externus), notranjega kosirja (lobus internus) ter spodnječeljustne pipalke (palpus maxillaris). Spodnja čeljust služi za okušanje, otipavanje in vnašanje hrane do spodnje ustne. .
• maxilulla
  srednja ali prva spodnja čeljust.
• megafavna
  favna velikosti od 20,0 do 200,0 mm.
• mejoza
  delitev celic, kjer nastanejo štiri hčerinske celice, ki imajo haploidno število kromosomov.
• metabolizem
  presnova.
• metamorfoza
  ali preobrazba, biološki proces, pri katerem se dogajajo hitre, obsežne spremembe telesne zgradbe živali. Mehanizma preobrazbe sta celična rast in diferenciacija, ki ju regulirajo hormoni, izločanje teh pa starost in dejavniki okolja. Ločimo nepopolno preobrazbo ali hemimetabolijo in popolno preobrazbo ali holometabolijo.
• metličavost
  pojav nenormalno razvitih poganjkov ali vej, ki imajo drugačno razrast in simetrijo, kot je značilna za zdrave. Metlice nastanejo tako, da na kratki razdalji veje odžene veliko stranskih vejic. Vedno so usmerjene negativno, medtem ko normalne veje rastejo plagiotropično. Iglice ali listi na njih so navadno manjši, reproduktivni organi pa se na njih navadno ne pojavljajo.
• mezenteron
  srenje črevo pri žuželkah. Srednje črevo je iz mišičastega želodca, ki ga na notranji strani obdaja žlezasti epitel, ki izloča želodčni sok ali chylus. Med sprednjim in srednjim črevesom je mišični prstan (valvula cardiaca), ki hrano potiska v srednje črevo. .
• mezofavna
  favna velikosti od 0,2 do 2,0 mm.
• micelij
  vegetativno telo glive (podgobje), sestavljeno iz hif; splet hif.
• mikangij
  vdolbinica v koži, ki služi prenašanje trosov gliv (npr. pri nekaterih podlubnikih).
• mikoriza
  simbiotska skupnost med glivami in koreninami.
• mikoza
  bolezen, ki jo povzroča gliva.
• mikrofavna
  favna velikosti od 0,002 do 0,2 mm.
• mikropila
  odprtinica na jajčni lupina za prehod spermatozoidov.
• mimeza
  prekrivalno (kriptično) ali varovalno posnemanje vzorcev iz okolja (listov, vejic, kamnov, lišajev, idr.).
• mimikrija
  pojav, ko je ena vrsta organizma po barvi, vzorcih, oblikah telesa ali obnašanju podobna drugi vrsti zato, da se zašiti pred sovražniki.
• mimikrija, Batesova
  mimikrija, kjer podobnost vrste zaščiti drugo pred sovražniki; temelji na strupenosti ene vrste.
• mimikrija, Mertensova
  primer, da zelo strupene vrste živali, ki posnemajo zunanjost nestrupenih, pridejo lažje do plena.
• mimikrija, Müllerjeva
  ena vrsta je neužitna in značilno obarvana; podobna obarvanost zaščiti drugo vrsto pred napadalci.
• mirmekofilen
  ki živi v sožitju z mravljami.
• mitoza
  postopek delitve celice, kjer imata nastali hčerinski celici enako število istovrstnih kromosomov kot njuna materinska celica. Hčerinski celici sta zato genetsko enaki materinski. Mnogoceličarjem omogoča mitoza rast in obnavljanje tkiv, enoceličarjem pa nespolno razmnoževanje.
• model
  poenostavljena podoba resničnosti in pomeni orodje za reševanje problemov.
• modrenje lesa
  je obarvanje lesa zaradi glivic. Najpogosteje se pojavlja v borovem, manj v smrekovem in jelovem lesu, izjemoma tudi v lesu listavcev. Prizadeta je predvsem beljava, redko se razširi obarvanje v jedrovino. Okužena so posekana debla in žagan les, redko stoječa drevesa. Obarvanje se vidi v obliki lis ali prog sivkaste, temnomodre ali črnikaste barve. Večina gliv, ki povzročajo modrenje nima na voljo encimov, ki bi lahko razgradili les. .
• molestant
  vrsta organizma, ki prezimuje v človeških bivališčih, pa ne dela nikakršne škode.
• monofag
  organizem, ki se hrani le z eno vrsto gostitelja.
• monogamen
  v družinski skupnosti živita le en samec in ena samica.
• mutualizem
  obligatna simbioza; sožitje dveh organizmov, kjer imata korist oba člena.

Število gesel v slovarju: 556

na vrh strani

Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani    Citiranje