domov
www.zdravgozd.si

Slovar strokovnih pojmov v varstvu gozdov

A - B - C - Č - D - E - F - G - H - I - J - K - L - M - N - O - P - R - S - Š - T - U - V - W - X - Y - Z - Ž

- O -

• obarvanje, glivično
  obarvanje lesa zaradi glivic. Prizadeta je predvsem beljava, ker je v njej za glive dovolj vlage in hranilnih snovi, redkokdaj pa je napadena jedrovina, ker v njej omenjenih snovi ni ali jih je le malo. Obarvanje je najbolj močno v strženovih trakovih. Celične stene sploh niso prizadete ali malo.
• občutljivost
  nasprotno od odpornosti.
• occiput
  zatilnik (del glave pri žuželkah).
• ocelli
  pikčaste oči; enostavnejši tip čutila za svetlobo, posamezni organi s podobno zgradbo kot očesca.
• odpornost
  lastnost gostitelja, da se lahko v večjem ali manjšem obsegu ubrani parazita.
• odpornost, aktivna
  reakcija rastline na delovanje parazita. Sestavljajo jo obrambne ali imunitetne reakcije, ki skušajo onemogočiti aktivnost parazita po vdoru; postinfekcijska odpornost. Imunitetne reakcije delimo v tri skupine: v antiinfekcijske, v antitoksične in v inducirano tolerantnost. Antiinfekcijske reakcije so usmerjene naravnost proti parazitu, zato jim pravimo tudi antifitopatogene, medtem ko so antitoksične reakcije usmerjene proti delovanju njegovih toksinov in izločkov iz mrtvega odmrlega tkiva. Antiinfekcijske reakcije so lahko plazmatične, nekrogene in histogene. Antitoksične reakcije so: inaktivacija toksinov, tvorba histogenih demarkacijskih zon in antitoksične reakcije, kjer se tvori gumoza. Inducirana tolerantnost poskuša preprečiti negativne posledice okužbe s desenzibilizacijo lastnega organizma – na povzročitelja organizem vidno ne reagira ter tudi vidno ne oboli.
• odpornost, pasivna
  specifična odpornost, ki temelji na lastnostih rastline, ki onemogočajo parazitu, da prodre v rastlino, a če v njo dospe, da se ne more razvijati; sinonimi preinfekcijska odpornost, psevdoimunost ali aksenija (negostoljubnost).
• oidij
  nespolna spora, ki nastane z razpadanjem hif v posamezne celice, ki se zaokrožijo v značilno jajčasto obliko. Micelj tvori trosonosne hife z dolgimi celicami, ki začnejo oblikovati kratke celice v nekakšnih verigah; te potem odpadejo. Oidiji so praviloma brezbarvni (hialini), obdani so s tanko membrano, so vedno enocelični in služijo le za razmnoževanje med rastno dobo.
• okužba
  proces, ki traja od začetka kalitve spore povzročitelja bolezni, prodiranje v rastlino in do vzpostavitve parazitskega donosa z njo, to je trenutek, ko se gliva preneha hraniti iz svojih rezerevnih snovi ter začne črpati hrano iz gostiteljske rastline.
• okužba, primarna
  okužba, ki jo povzroči primaren parazit. Navadno jo izvršijo spolne spore.
• okužba, sekundarna
  okužba, ki jo povzroči sekundaren parazit. Navadno jo izvršijo nespolne spore.
• olfaktoreceptor
  čutilo za voh.
• omatidij
  posamezno očesce v sestavljenem očesu (facetae). Vsak omatidij je sestavljen iz 3 do 11 celic, ki so ločene s pigmentnimi celicami. Svetloba vstopa skozi korneo (cornea, roženica = hitinska leča) in kristalni stožec ter potuje do fotopigmentov v rabdomnu. Vidni pigment rodopsin se delno spremeni, kar povzroči vzburjenje čutilne celice (vidne čutnice). Vzburjenje vidne čutnice se prevaja v celice mrežnice (retinule) od tu pa v vidne centre.
• omnivor
  vsejed; organizem, ki se prehranjuje z vsemi vrstami hrane.
• ontogenetski razvoj
  osebni razvoj ali razvoj od jajčeca do odraslega organizma.
• oospora
  spolna spora pri vrstah iz debla Oomycota, spora je obdana z debelo zunanjo membrano in služi za prezimovanje.
• opistognaten
  glej hipognaten.
• opistosoma
  zadek, abdomen pri pajkovcih. Pri nekaterih skupinah jo delimo na mezosomo in metasomo.
• ornitohorija
  prenašanje bolezni s pticami.
• orthoceri
  sekcija rilčkarjev; listni zavijači ali cigaraši. Nimajo prelomljenih tipalk, imajo ozek rilček, zvijajo liste.
• ortognaten
  glava, ki je obustni aparat usmerjen v trebušno smer, pravokotno na telesno os.
• ovaria
  jajčniki.
• ovariolae
  jajčne cevi.
• oviductus
  jajcevod.
• oviductus communis
  neparni jajcevod, vagina.
• oviparnost
  jajcerodne živali; izleganje iz neoplojenih jajčec ali jajčec z začetnim stadijem embrija.
• ovipozicija
  odlaganje jajčec.
• ovipozitor
  legalica, organ na zadku samic nekaterih žuželk za odlaganje jajčec.
• ovoviviparnost
  jajceživorodnost; leženje jajc s povsem razvitim embrijem, ki se izleže iz jajc tik po odleganju.

Število gesel v slovarju: 556

na vrh strani

Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani    Citiranje