Slovar strokovnih pojmov v varstvu gozdov
A - B - C - Č - D - E - F - G - H - I - J - K - L - M - N - O - P - R - S - Š - T - U - V - W - X - Y - Z - Ž- T -
- tagmatizacija
oblikovanje posameznih telesnih regij z združevanjem in preoblikovanjem posameznih členov. - takson
biološki izraz, ki označuje skupino organizmov kot sistematsko enoto, npr. vrsta, rod, družina, red, razred, deblo, kraljestov. - taksonomija
biološka veda, ki obsega klasifikacijo (opisovanje, imenovanje, razvrščanje) in identifikacijo (določanje) vrst. - tangoreceptro
čutilo za tip; pri žuželkah so najpogosteje na tipalkah, nogah. To so lahko trihobotriji, včasih so to kampaniformne senzile (zvončasto čutilo za tip). - tarsus
stopalce; del noge pri členonožcih. - teleomorf
spolna oblika glive; glivo praviloma poimenujemo po teleomorfu. - telesna votlina žuželk
je predeljena z zgornjo (dorzalno) in spodnjo (ventralno) diafragmo (spetum) v tri komore ali sinuse: perikardialni, viscelarni in perinevralni sinus. . - telij
trosišče pri rjah; ležišče zimskih ali trajnih spor, ki nastane na dikariontskem gostitelju iz istega micelija kot urediniji. - teliospora
spora, ki nastane v teliju. To so spore, ki prezimijo in dozorijo. Na njej vzkali cevkasti bazidij s haploidnimi bazidiosporami. Veter prenese bazidiospore na haplontskega gostitelja. - teliotokia
različica partenogeneze; thelyotoky; razvijejo se samo samice; samci v naravi niso znani, se lahko razvijejo v primeru, ko samice dozorevajo v ekstremnih temperaturnih razmerah ali ko se hranijo z antibiotiki; pojavlja se pri enostarševskih vrstah iz reda kožekrilcev. - telzon
zadnjična krpica, zadnji somit mnogočlenarjev. - tergum
hrbtni ščit; del eksoskleleta; tudi notum. - thorax
oprsje. Sestavljeno je iz treh členov: predprsja (prothorax), sredoprsja (mesothorax) in zaprsja (metathorax). - tibia
golence; del noge pri členonožcih. - tila
mehurjast ali vrečast vrastek trakovne ali redkeje aksialne parenhimske celice skozi piknjo trahejne stene v trahejnem lumnu. Lahko imajo tanke ali debele stene, s piknjami ali brez. Lahko vsebujejo škrob, kristale, smolo, gumozne snovi, itd. - timbal
organ za nastajanje zvoka (npr. pri pravih škžadih). - timpanalni organ
čutilo za sluh, bobničasti slušni organ, ki je vezan na vibracijsko membrano (timpanum). Receptorji so pripeti na timpan in zračni mešiček pod timpanom, ki z vibriranjem vzburja pripete receptorje. Pri večini žuželk antene nosijo poseben tip skolopodijev – Johnstonove organe, ki zaznavajo zvoke, ki jih proizvajajo predstavniki iste vrste. - toksin
strup. - toksofora
strupena dlačica. - trahealni element
glavni elementi za prevajanje vode v ksilemu, predvsem trahejni elementi in traheide. - traheida
neperforirana lesna celica, ki jo s kongeneričnimi elementi povezujejo obokane piknje. - traheja, dihanje
cevni element pri žuželkah namenjen dihanju. Cevaste traheje so kožne ugreznine, prekrite s kutikulo in se levijo. Zaradi stabilnosti so odebeljene (tenidiji). Z zunanjostjo so povezane z dihalnicami (stigmami). Na končnih delih trahej v notranjosti telesa so zvezdaste terminalne celice, ki se členijo v drobne traheole, kjer poteka celična izmenjava plinov. Traheole v premeru merijo pod 1 µm in so prekrite s tanko kutikulo, ki se ne levi. . - traheja, zgradba lesa
osni niz v členjeno cev nedoločne dolžine spojenih trahejnih celic. Krajne stene sosednjih trahejnih celic tvorijo perforirano ploščico. . - traheobakterioza
bolezen, ki ima za posledico venenje in sušenje, ki jih povzročajo bakterije. - traheomikoza
bolezen, ki ima za posledico venenje in sušenje, ki jih povzročajo glive. Zaradi delovanja parazitske glive se zamašijo žile (deloma ali v celoti) ali pa se zaradi zastrupitve s toksini onesposobi prevodni sistem. - trama
vlaknato mehko tkivo v trosnjaku. - trihobotrija
čutilne dlačice pri mnogočlenarjih. - trochanter
obrtec; del noge pri členonožcih. - trofalaksa
izmenjava hrane usta na usta med posamezniki iste ali različne skupine pri socialnih žuželkah iste družine (npr. pri mravljah, termitih, čebelah). - trofobioza
odvisnost od hrane, ki jo proizvaja druga vrsta (npr. mravlje od sesajočih žuželk). - trohnenje
proces razgraditve ali razkroja lesa; povzročajo ga trohnobne glive. - trohnoba
posledica trohnenja. - trohnoba, bela, korozivna
glive povzročiteljice teh trohnob imajo encime prvenstveno za razkroj lignina, manj pa za razkroj celuloze in hemiceluloze. Zato obstajata ti dve sestavini vsaj v začetku trohnenja nerazkrojeni in zato dobi trohneč les belkasto ali rumeno barvo. Vsa tkiva ne trohnijo enakomerno, ampak so posamezna gnezda razkrojenega tkiva obkrožena od zdravega ali manj načetega lesa. Zato vidimo na vzdolžnem prerezu lesa elipsaste belkaste lise, ki imajo barvo še nerazkrojene celuloze. Ko se tudi celuloza v stenah razkroji, se v lesu pokažejo majhne jamice z belimi stenami. Jamice se večajo in se spajajo, da nastanejo duplinice v lesu. Nazadnje lahko izgine vsa jedrovina. - trohnoba, rjava, destruktivna
glive povzročiteljice teh trohnob imajo encime za razkroj celuloze in hemiceluloze ne pa za razkroj lignina. Zato ostane lignin nerazkrojen, ta pa daje trohnečemu lesu temno, največkrat rjavo barvo. V lesu se pojavljajo razpoke med skupinami celic ali tkiv, zato je prizadeta cela struktura lesa. Razpoke so v eni, dveh ali treh smereh, pa zato les razpada v plasti, lističe ali prizmatične koščke. Tak les zgubi trdnost, je lahek ter razpada v ogljasto rjavo snov, ki se drobi v prah, deblo pa ostane votlo. - tropizem
usmerjeni rastni premik rastline ali dela rastline kot odziv na usmerjeni zunanji dražljaj. Pri pozitivnem tropizmu je premik proti dražljaju, pri negativnem tropizmu pa stran od dražljaja. - tropoparazit
parazit, pri katerem se izmenjujeta parazitska in saprofitska faza. - tros
razmnoževalna celica pri glivah. - trosišče
reproduktivni organ glive; pojem uporabljamo pri mikromicetah; npr. piknidij, peritecij, apotecij. - trosnjak
reproduktivni organ glive; pojem uporabljamo pri višjih glivah, makromicetah; struktura, ki nosi spore; pogosto je sestavljen iz beta in klobuka. - trosonosec
glej konidiofor. - trosovnica
glej himenij. - tumor
tkivne tvorbe, ki nastanejo s samostojno bohotno, neurejeno in neovirano rastjo posebej spremenjenih celic; tumorje lahko povzročajo bakterije, virusi ali genetske spremembe.
Število gesel v slovarju: 556
na vrh strani