domov
www.zdravgozd.si

Slovar strokovnih pojmov v varstvu gozdov

A - B - C - Č - D - E - F - G - H - I - J - K - L - M - N - O - P - R - S - Š - T - U - V - W - X - Y - Z - Ž

- P -

• pagosenica
  ličinka rastlinskih os, polipodna larva, grizlica; podobne so gosenicam, poleg nog na oprsju imajo na zadku manj kot 2 ali več kot 5 parov nog.
• pandemija
  epifitocije, ki se z veliko intenzivnostjo širijo po prostranih območjih in celinah ter povzroče velike gospodarske škode.
• parafiza
  sterilna hifa, tanke, kijaste oblike.
• parazit
  organizem, ki uporablja za svojo prehrano žive organske snovi.
• parazit ran
  patogen organizem, ki prodira v gostitelja skozi rane povzročene z mehanično-fizikalno-kemičnimi dejavniki.
• parazit šibkosti
  glej sekundaren parazit.
• parazit, fakultativen
  organizem, ki praviloma živi kot saprofit, pod določenimi pogoji pa kot parazit; pogojni parazit.
• parazit, obligaten
  parazit, ki lahko živi samo na parazitski način.
• parazit, primaren
  agresiven parazit, ki ima sposobnost okužiti zdravo rastlino.
• parazit, sekundaren
  parazit, ki se pojavlja se le v prizadetem, oslabljenem tkivu, v rastlini, ki je pod stresom; parazit šibkosti.
• parazit, terciaren
  vrsta, ki naseljuje odmrla, podrta ali posekana drevesa šele po določenem času.
• parazitoid
  ličinka žuželke, ki uniči gostitelja pred zabubljenjem ali razvojem v odraslo žuželko.
• parazitoid, primarni
  živijo v parazitu; npr. v herbivornih žuželkah.
• parazitoid, sekundarni
  zajeda primarnega parazitoida.
• parazitoid, terciarni
  zajeda sekundarnega parazitoida.
• parenhim
  tkivo iz značilno zidakastih ali izodiametičnih celic s tankimi stenami in z enostavnimi piknjami.
• partenogeneza
  razvoj živih bitij iz neoplojenih spolnih celic; deviškorodnost.
• partenogeneza, ciklična
  heterogonija, kjer si gametogamija in partenogeneza sledita v pravilnih zaporedjih (npr. pri osah šiškaricah).
• partenogeneza, mešana
  heterogonija, kjer se gametogamija in partenogeneza pojavljata sočasno (npr. pri socialno živečih žuželkah).
• patagij
  letalna mrena (pri netopirjih).
• patela
  pogačica; del noge pri členonožcih.
• patogen
  glej poškodba; organizem, ki povzroča bolezen.
• patogeneza
  nastanek in potek bolezni.
• patologija
  glej fitopatologija.
• patotip
  prilagoditev parazita, da okužuje le določene sorte ali kultivarje; tudi fiziološka rasa; glej biotična specializacija.
• patotip, dominanten
  najpogostejši patotip v neki regiji.
• pavrometabolija
  tip hemimetabolije; ličinke so z vsako levitvijo bolj podobne odraslim osebkom, zasnove kril se pojavijo že pri nekaterih zadnjih levitvenih stadijih.
• pedes
  noge. Pri žuželkah so lahko prirejene za hojo, plavanje, skakanje, grabljanje, prehranjevanje, kopanje rovov, preenje svile, idr. Noge so sestavljene iz šest členkov: kolček ali kolk (coxa), obrtec (trochanter), stegno (femur), golen ali piščal (tibia), stopalce (tarsus) in predstopalce (praetarsus). Predstopalce nosi ena do dva krempeljca (ungues), krpasto oprijemalno blazinico (arolium) in včasih še dvodelno oprijemalno blazinico (pulvillus). Nekatere vrste žuželk imajo še trnaste izrastke ali ostroge (calcarae), ki jih uporabljajo pri skoku. V notranjosti členkov okončin so pritrdišča za mišice, ki itegujejo (ekstenzoriji) in upogibajo (fleksoriji) okončino. Žuželke hodijo tako, da dvignejo okončino (elevacija), jo premaknejo naprej (protrakcija), nato jo spustijo (depresija), zasidrajo nogo na podlago ter pomaknejo nazaj (retrakcija).
• pedicel
  pecelj, ki povezuje glavoprsje in zadek (npr. pri pajkih).
• pedipalpa
  drugi par pipalk pri pajkovcih, ki je namenjen za tipanje, plenjenje, razmnoževanje, itd.
• pednjanje
  način premikanja pri metuljih iz družine Geometridae: z zadkovimi nogami se oprimejo podlage, telo stegnejo naprej ter se oprimejo z oprsnimi nogami, zatem pritegnejo zadkove noge; takrat imajo obliko zanke.
• pereon
  oprsje pri rakih.
• periderm
  sekundarno krovno tkivo, ki nadomesti primarnega, to je epiderm. Sestoji se iz felogena kot meristema, feloderma in felema.
• peritecij
  spolno trosišče kroglaste ali vrčaste oblike z debelo večplastno steno; na vrhu imajo majhno odprtinico ali ustje (ostiolum).
• pertofit
  parazit, ki se širi le po mrtvem tkivu, ki pa ga predhodno s svojimi toksini ubije; fakultativni parazit; sinonim nekrofit.
• pesticid
  snov, ki se uporablja za zatiranje škodljivcev.
• Petrijevka
  okrogla, nizka, steklena ali plastična laboratorijska posoda s pokrovom, ki se navadno uporablja za gojenje bakterij, gliv, idr. Ime je dobila po nemškem bakteriologu Juliusu Richardu Petriju, ki jo je leta 1887 izumil, ko je delal kot asistent pri Robertu Kochu.
• phanerognathi
  sekcija rilčkarjev; rilčkarji z dolgim in ozkim rilčkom.
• pigidij
  zadnji del telesa pri žuželkah in rakih.
• pigopodij
  segmentiran izrastek na koncu telesa ličnik hroščev, s katerim si pomagajo pri gibanju.
• piknidij
  zaprto, vrčasto ali okroglo nespolno trosišče, kjer nastajajo konidiji.
• piknja
  vrzel v sekundarni celični steni, skupaj z membrano, ki jo zapira navzven.
• piknospora
  konidij, endogena nespolna spora; pojem se ne uporablja več.
• plagiotropizem
  tropizem, ki usmeri del rastline poševno glede na smer dražljaja. Poševna lega stranskih poganjkov in korenin je rezultat plagiotropskega odziva na gravitacijo.
• plazmodij
  vegetativno telo gliv sluzavk, ki je sestavljeno iz protoplazme brez membrane; nimajo hif.
• plazmogamija
  spolni način razmoževanja gliv, kjer se združijo dve hifi brez združitve jeder.
• pleomorfizem
  pojav pri glivah, da tvorijo nespolne spore (ene ali več oblik) ter spolne spore.
• pleon
  zadek pri rakih.
• plevra
  bočna hitinjača.
• plurivoltina žuželka
  žuželka, ki ima večletno generacijo; za razvoj potrebuje več let.
• podgobje
  glej micelij.
• podlubnik
  predstavnik družine Scolytidae (Ipidae), to so drobni hrošči, veliki 1-9 mm, podolgovato cilindrični, imajo prelomljene betičaste tipalke. Delimo jih v tri podružine: beljavarji (Scolytinae), ličarji (Hylesininae) in lubadarji (Ipinae). Beljavarji imajo vodoravne pokrovke skoraj do konca zadka, kjer so okroglo pristrižene. Prva dva člena zadka sta skoraj vodoravna, drugi se strmo poševno dvigajo k analnemu segmentu. Pri ličarjih se pokrovke na koncu v loku spuščajo k zadnjemu sternitu. Pri lubadarjih na kocu pokrovke strmo padajo k zadnjemu sternitu, imajo izrazit koničnik z zobčki na obronku.
• poikilotermna žival
  žival z nestalno telesno temperaturo; temperatura telesa je popolnoma odvisna od temperature okolja (npr. ribe, dvoživke, plazilci); ektotermno uravnavanje telesne temperture.
• poliembrionija
  nespolno razmnoževanje, kjer se iz ene začetne embrionalne celice razvije več kot en embrio (npr. pri kožekrilcih najezdnikih).
• polifag
  organizem, ki se hrani z več vrstami gostiteljev.
• poligamen
  vrsta, ki živi v družinski skupnosti en samček in več samic.
• polimetabolija
  tip holometabolije; larvalni stadiji so zelo različni.
• polimorfizem
  različnost med osebki iste vrste. Izraža se lahko kot spolni dimorfizem, alternirajoči polimorfizem, socialni polimorfizem.
• polimorfizem, alternirajoči
  polimorfizem, pri katerem se isto leto pojavijo iste vrste žuželk in tudi istega spola v morfološko različnih oblikah, npr. listne uši.
• polimorfizem, socialni
  polimorfizem, kjer se iste vrste žuželk hkrati pojavijo v več morfološko različnih oblikah, pri socialno živečih živalih, pri čebelah: matice, troti, delavke; mravljah: samice, samci, delavke; termitih: samice, samci, delavke in vojaki.
• polivoltina žuželka
  žuželka, ki ima več generacij na leto.
• postembrionalni razvoj žuželk
  razvoj od trenutka, ko žuželka zapusti jajčno lupino, pa vse do pojava odraslega osebka.
• poškodba
  sprememba ali motnja dela drevesa, ki ima negativni učinek na sposobnost za opravljanje njegove funkcije. Posledica delovanja škodljivih biotskih ali abiotskih dejavnikov; izraža se opisno ali v naturalnih merskih enotah.
• praha
  jeseni preorana in navadno do naslednje pomladi neposajena njiva.
• prebarvanje
  vsaka sprememba običajne barve lesa, listja, itd.
• prekokcialen
  pojav pri živalih (ptičih), da imajo takoj po izvalitvi odprte oči in se sami prehranjujejo.
• premuniteta
  pojav, ko že okuženo rastlino z določenim sevom virusa želimo okužiti z drugim sevom, se slednji v njej ne more razvijati.
• prenos bolezni, neposreden
  bolezenske klice se prenašajo iz starejše na mlajšo generacijo s samimi rastlinskimi deli. Klice se lahko prenašajo s semenom, z vegetativnimi deli, v obliki površinske kontaminacije semen in vegetativnih delov.
• prenos bolezni, posreden
  prenos povzročiteljev bolezni z anemohorijo (vetrom), hidrohorijo (vodo), fitohorijo (rastlinami), zoohorijo (živalmi) in antropohorijo (z ljudmi).
• proboscis
  glej spirotromb.
• prognaten
  glava z naprej usmerjenimi obustnimi okončinami, v smeri telesne osi.
• proktodeum
  zadnje črevo pri žuželkah. Sestavljeno je iz tankega črevesa (ileum), debelega črevesa (colon) ter danke (rectum). Med srednjim in zadnjim črevesom je drugi mišični prstan (valvula pylorica), ki ostanke hrane potiska v zadnje črevo.
• prometabolija
  tip hemimetabolije; prvi stadij ličinke s krili (subimago) se še enkrat levi pred preobrazbo v odrasel osebek.
• pronimfa
  stadij ličinke, ki mu neposredno sledi levitev.
• prosoma
  glavoprsje, cephalothoraks pri pajkovcih.
• provenienčno območje
  ekološka regija ali podregija. Osnovne značilnosti ekoloških regij in podregij predstavljajo podatki o njihovi površini, nadmorski višini, povprečni letni temperaturi zraka in količini padavin, prevladujoči geološki podlagi, tipu tal in potencialni vegetaciji. Uporablja se za določitev izvora gozdnega reprodukcijskega materiala.
• psevdotecij
  zaprto spolno trosišče, pri katerem so aski v skupinah razporejeni po celotnem volumnu trosišča.
• pupa
  glej buba.
• pupa koarktata
  sodčkasta buba, ki je v napihnjenem in otrdelem levu zadnjega stadija ličinke; pojavlja se pri dvokrilcih in nekaterih hroščih.
• pupa libera
  prosta ali svobodna buba; vse okončine imaga so dobre vidne, ni obdana z larvalnim levom; pojavlja se pri hroščih in kožekrilcih; lahko se nahaja v notranjosti kokona.
• pupa obtekta
  mumijska buba, pri kateri se ovoji zasnov kril in okončin tesno prilegajo telesu, prekrite so z kožico; pojavlja se pri metuljih in nekaterih dvokrilcih; lahko se nahaja v notranjosti kokona.
• pupa semilibera
  podobno kot pupa libera, vendar so okončine pokrite z eksuvijo in se nekatere od njih ne prilegajo tesno k telesu.
• pupiparnost
  pojav pri žuželkah, ko samica izleže bube.

Število gesel v slovarju: 556

na vrh strani

Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani    Citiranje