Slovar strokovnih pojmov v varstvu gozdov
A - B - C - Č - D - E - F - G - H - I - J - K - L - M - N - O - P - R - S - Š - T - U - V - W - X - Y - Z - Ž- R -
- rak
odmrli del skorje, ki je uleknjen in razpokan; odmiranje kambija in ličja na omejenem delu; kronično obolenje, ki ga povzročajo nekatere glive in bakterije. Drevo skuša rano s kalusom zapreti ter zato tvori ob robu rane značilne odebelitve. Če bi to uspelo, bi nastal tako imenovani zaprti rak. Večinoma pa se drevesu to ne posreči ter nastane odprti rak, z vdolbino na sredini, ob robu pa z večjo ali manjšo lesnato nabreklino. - rana
raztrgano, odrgnjeno ali odstranjeno tkivo, tako da je odprto notranje živo tkivo. - rdeča progavost
glivično obarvanje lesa. Sveže posekan in le počasi se sušeč les številnih iglavcev, zlasti pa smreke, večkrat naselijo glive, ki ga obarvajo rdečkasto. Vanj prodirajo skozi čelne rezne ploskve, kjer se naglo širijo v aksialni in radialni smeri. Tak les po razžaganju kaže rdečkaste proge. - receptaculum semenis
semenski mešiček. - receptor
čutilo, zaznavanje dražljajev iz zunanjosti (eksteroreceptor), iz notranjosti (interoreceptor). Glede na vrsto dražljaja, ki vpliva na receptor, ločimo: kemoreceptor, fotoreceptor, mehanoreceptor, termoreceptor, magnetoreceptor, elektroreceptor. . - reverzibilen
povraten. - rizomorf
splet hif v obliki nekaj milimetrov debelih vrvic. Rizomorf služi širjenju gliv v zemlji. - rja
gliva iz razreda Pucciniomycetes. Njihov razvojni ciklus ima več stadijev z različnimi oblikami spor. Rje s popolnim ciklusom imajo naslednji razvoj: bazidiospore, ki nastanejo na teliosporah, kalijo v haploidni (enojedrni) micelij. Ta se intercelularno širi po rastlini, ki ji pravimo haplontski gostitelj. Na njej razvije dva stadija z dvemi vrstami spor. Na zgornji strani so komaj vidna neznatna trosišča – piknidiji ali spermogoni s sporami, ki jim pravimo spermaciji. Te imajo vlogo le pri kopulacijskem procesu. Če se namreč združi spermacij in hifa nasprotnih polov, nastane kot posledica te združitve na spodnji strani lista čašasto odprto trosišče – ecij – živorumene barve v katerem se v nizih tvorijo dikariotične (dvojedrne) eciospore. Te eciospore veter prenese na drugo gostiteljsko rastlino, dikariontskega gostitelja. Eciospore dobro prenašajo transport na dolge razdalje. Tam vzkale in tvorijo intercelularni micelij. Iz njega nastanejo ležišča letnih trosov – uredinijev z urediniosporami. Urediniji so na površju listov videti kot drobne rumene ali rjavkaste točke ali proge. Urediniospore širi veter in drugi prenašalci po isti rastlini in na rastline iste vrste v okolici. Od kalitve urediniospore pa do nastanka uredinijev preteče le malo časa, zato tvorijo rje med rastno dobo lahko več rodov. Urediniospore rabijo torej za širjenje bolezni. Proti koncu rastne dobe zrastejo iz istega micelija ležišča zimskih ali trajnih spor, teliji s teliosporami. Te prezimijo in dozorijo. Na njih vzkali cevkasti bazidij s haploidnimi bazidiosporami. Veter prenese bazidiospore na haplontskega gostitelja in tako je razvojni krog sklenjen. - rja, dvodomna
rje, ki rabijo za svoj razvoj dva gostitelja, glavnega in vmesnega (haplontskega in dikariontskega); sinonimi heterecične ali heteroksene rje. - rja, enodomna
rje, ki zaključijo svoj razvojni krog na enem samem gostitelju; sinonim: avtecične ali monoksene rje. - rojenje
čas razmnoževanja; obdobje zbiranja spolno zrelih osebkov.
Število gesel v slovarju: 556
na vrh strani